Na Mišičevem vodarskem dnevu predstavili projekt kanalizacije in čistilne naprave Bled (VIR:IEI)


Na tradicionalnem 12. Mišičevem vodarskem dnevu, ki je bil 13. decembra v Mariboru, so strokovnjaki iz Instituta za ekološki inženiring dr. Uroš Krajnc, Radoslav Vodopivec, ter Tomaž Oberžan skupaj z zunanjim sodelavcem prof.dr. Mihaelom J. Tomanom iz Biotehniške fakultete v Ljubljani predstavili v sestavku Program sanacije kakovosti Blejskega jezera in Save Bohinjke projektno dokumentacijo, ki so jo izdelali v letih 2000 ter 2001. Bled z okolico, z izjemo nekaj manjših lokalnih čistilnih naprav, še nima urejenega čiščenja komunalnih odpadnih vod. Občina Bled se je odločila, da začne aktivnosti za izgradnjo manjkajočega kanalizacijskega sistema ter sanacijo obstoječega in izgradnjo čistilne naprave za odpadne vode. Izgradnja čistilne naprave Bled je uvrščena v Operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe (Ur.l. RS 94/98). Glede zaščite kakovosti Blejskega jezera in Save Bohinjke sta bili prisotni dve strokovni dilemi. Sprejemnik prečiščenih odpadnih vod je reka Sava Bohinjka. V času izdelave projekta še ni bila sprejeta dopolnitev Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, ki definira občutljiva območja, pri katerih je mogoče ugotoviti ali pričakovati evtrofikacijo. Zgornji del povodja reke Save smo ocenili kot občutljivo področje, zato smo predvideli čiščenje dušikovih spojin, čiščenje fosforja in dezinfekcijo iztoka.

Pri zaščiti kakovosti Blejskega jezera smo izhajali iz predpostavke, da je preusmeritev odpadnih voda Bleda stran od jezera samo eden od sanacijskih ukrepov in da realizacija predlaganega programa še ne zagotavlja sanacije jezera, kar je širša naloga. Pri predstavitvah naloge strokovnjakom kot tudi zainteresirani javnosti smo to večkrat poudarili. Ker ima Bled večinoma mešan sistem kanalizacije z obstoječimi razbremenilniki, je bilo potrebno ponovno upravičiti sistem razbremenjavanja padavinskih odpadnih voda v jezero ali pa ta koncept ovreči. Zato smo se odločili, da bomo odločitev sprejeli na osnovi masne bilance vnosa hranil v jezero, predvsem masne bilance fosforja.

Projekti kanalizacije so obsegali celovito rešitev kanalizacije in čistilnih naprav za vsa naselja v občini Bled na nivoju idejne zasnove, idejni projekt povezovalnega kanala „M“ kanala do lokacije CČN ter idejni projekt sanacija prispevnega območja „M“ kanala v centru Bleda. Kot možna sanacija kanalizacijskega sistema centra Bleda sta bili primerjani dve varianti: dograditev obstoječega mešanega sistema s potrebnimi objekti ter gradnja novega ločenega sistem kanalizacije. Predlagamo dograditev obstoječega mešanega kanalizacijskega sistema, saj zagotavlja odvod nad 99,5% vseh odpadnih voda mimo jezera. Kontrolirano prelite razredčene vode predstavljajo za jezero minimalno breme. Pri čistilni napravi je bilo v širši izbor uvrščenih osem variant čiščenja, od katerih so se v ožji izbor uvrstile štiri tehnologije. Po detajlni primerjavi smo predlagali izgradnjo sekvenčne biološke naprave z aerobno stabilizacijo blata. Predvidena je nitrifikacija in denitrifikacija ter kemijsko čiščenje fosforja. Prednost izbrane variante je v tem, da omogoča natančno vodenje procesa čiščenja in poleg zelo učinkovitega čiščenja celotnega dušika tudi učinkovito biološko čiščenje celotnega fosforja. S spremembo obratovalnega režima (čas polnjenja, zgoščanja in praznenja) se namreč lahko na enostaven način optimizira delovanje biološke stopnje glede na spremenjene razmere vtoka v napravo.

Zaradi zakonodaje s področja investicijske dokumentacije je Občina Bled še razširila naročilo na dokument identifikacije investicijskega projekta ter predinvesticijsko študijo.

Pripravil: dr. Uroš Krajnc

Nazaj na arhiv novic Natisni to stran Nazaj na iei.si