Inovativen pristop k sodelovanju javnosti v postopkih presoje vplivov na okolje (VIR:IEI)

Umanotera, slovenska nevladna fundacija za trajnostni razvoj, je 23.5.2002 v Ljubljani organizirala enodnevno delavnico na temo:
 

»Sodelovanje javnosti v postopkih presoj vplivov na okolje«


V prvem delu delavnice so bile predstavljene dosedanje izkušnje sodelovanja javnosti pri pripravi PVO, prevzemanje in izvajanje okoljske zakonodaje EU, ter postopki PVO in sodelovanje javnosti v EU, v konkretnem primeru na Nizozemskem. Dosedanje tuje izkušnje namreč kažejo, da je možno različno sodelovanje javnosti pri postopkih PVO (javna naznanila, okrogle mize, javna zaslišanja,..) kar v končni fazi pripelje do hitrejšega soglasja.

V drugem delu pa so nas seznanili z eno od novosti, ki je na javnih predstavitvah in presojah posegov v prostor v tujini že vpeljana praksa, in sicer z vlogo moderatorjev, ki postopek vodijo. Ker so stališča investitorjev na eni strani in vseh ostalih skupin, ki nekemu posegu nasprotujejo, ponavadi zelo različna, so se predvsem na zahodu že pred časom oblikovale skupine moderatorjev. Ti imajo nalogo vodenja, moderiranja in povezovanja v razpravi, pri čemer morajo biti jasno nepristranski in do odločitev neopredeljeni. Tak način javne razprave je veliko manj konflikten, manj razburljiv, komunikacija je bolj sproščena, oblikovanje stališč pa bližje končnemu konsenzu. 

Za izbrani idejni projekt »Garažna hiša na našem dvorišču soseske", investitorja Moto Haus d.o.o. Ljubljana in pripravljalca študije v PVO Eko d.o.o., smo udeleženci delavnice simulirali takšno javno obravnavo. Čeprav je ta potekala kot igra, je tekla kakor javna razprava. Ob udarcu moderatorja na gong (beri kuhalnice po loncu) se je začelo prvo dejanje - predstavitev udeležencev v skupinah, nato predstavitev projekta in objektivnih dejstev v zvezi s problemom, razprava ob vprašanjih, oblikovanje mnenj sprejemljivosti posega in končno, ocenjevanje vplivov na okolje.  

V tujini je moderiranje postalo ker sestavni del sicer obvezne javne razprave. Ta način se pri nas šele uveljavlja, sama pa lahko rečem, da smo si bili na koncu skoraj edini, da je javna razprava na tak način manj konfliktna, manj razburljiva, komunikacija je bolj sproščena, oblikovanje stališč pa bližje končnemu konsenzu. Skratka, morda bo odslej na javnih razpravah, ki so obvezne, ob vodenju in moderiranju manj hude krvi, kar pa ne pomeni, da bodo projekti tudi prej realizirani.

Zapisala Simona Gobec.
 

Nazaj na arhiv novic Natisni to stran Nazaj na iei.si