I. VZORČENJE V OKVIRU NOTRANJEGA NADZORA 
 
 
I. VZORČENJE V OKVIRU NOTRANJEGA NADZORA

V okviru notranjega nadzora oz. HACCP načrta se mora v skladu s Pravilnikom o pitni vodi Ur.L.RS, št.:19/04) med drugim pripraviti tudi načrt, ki vsebuje mesta vzorčenja, vrsto preskušanj in najmanjšo frekvenco vzorčenja. Odgovorna oseba po svoji presoji določi mesta vzorčenja, vrsto preskušanj in najmanjšo frekvenco vzorčenja. V Pravilniku o pitni vodi ni določeno kdo vrši vzorčenje pitne vode, ki se izvaja v okviru notranjega nadzora. Tako lahko vzorčenje vrši tudi odgovorna oseba sama oz. druga pooblaščena odgovorna oseba upravljavca. Postopek vzorčenja je podrobneje opisan v nadaljevanju.


1. VZORČENJE

Bistvo vzorčenja pomeni odvzem vzorca pitne vode za mikrobiološka in fizikalno - kemijska preskušanja, vključno s terenskimi meritvami, na istem mestu vzorčenja in ob istem času odvzema vzorca. Vzorčevalec na mestu vzorčenja (v objektu) določi odvzemno mesto - pipo, iz katere se uporablja hladna voda za pitje ali pripravo hrane. Pri izbiri pipe upoštevamo tehnične možnosti odvzema in možnosti kontaminacije. Pipa naj bo praviloma kovinska. Na mešalnih pipah oz. baterijah ne vzorčimo, razen če ni druge možnosti.
Pred vzorčenjem se posvetujemo z laboratorijem o načinu vzorčenja, potrebnem volumnu, konzerviranju, transportu in morebitnem hranjenju vzorcev.


2. NAMEN VZORČENJA

V tem primeru je namen vzorčenja notranja oz. interna kontrola kvalitete pitne vode. V primeru  neskladnosti vzorca je namen vzorčenja lahko tudi identifikacija virov onesnaženja (ugotavljanje vzroka neskladnosti).


3. OPREMA ZA IZVEDBO VZORČENJA

Pred vzorčenjem dvignemo ustrezno embalažo za vzorčenje (glede na to na katere parametre bo vzorec pitne vode analiziran) na izbranem Zavodu za zdravstveno varstvo. Prav tako si moramo pred vzorčenjem priskrbeti gazo, vato, 70% etilni alkohol, pinceto, vžigalnik, plinski gorilnik in natrijev hipoklorit (10% raztopina) kot dezinficiens.
Nujno je potrebno uporabljati hladilne torbe, v kateri vzorec po odvzemu transportiramo v laboratorij.

Embalaža za vzorčenje na mikrobiološke parametre mora biti pred odvzemom predhodno hlajena, zato mora biti do odvzema shranjena na hladnem (v hladilni torbi).


4. PRIPRAVA NA VZORČENJE

Notranje površine hladilnih torb za transport vzorcev moramo očistiti, osušiti, dezinficirati in ponovno osušiti pred vsakim vzorčenjem.

Če so na pipi kakršnikoli dodatki kot na primer cevi, regulatorji curka in podobno, jih je potrebno pred vzorčenjem odstraniti. Če to ni mogoče, je potrebno izbrati drugo pipo.
Pipe morajo biti čiste, brez sluzi, maščob, čistilni in dezinfekcijskih sredstev ali česarkoli, kar bi lahko vplivalo na rezultat preskusov . Zato pipo po odstranitvi dodatkov očistimo z brisačo za enkratno uporabo. Če to ni mogoče, je potrebno izbrati drugo pipo.
Pipo nato izperemo, vodo pustimo teči najmanj 2 minuti oziroma do stabilizacije temperature (temperatura se ustali). Curek pri tem naj bo enakomeren, v laminarnem toku srednje jakosti, debelosti svinčnika.


5. VZORČENJE

Pred vzorčenjem najprej odstranimo mrežice na pipah. Pri vzorčenju vsako steklenico ali plastično embalažo trikrat speremo z vodo (vzorcem), razen embalaže, ki vsebuje že dodane reagente (za konzervacijo, za redukcijo klora, itd.). Pazimo, da pri vzorčenju ali zapiranju z zamaški vzorcev ne onesnažimo.
Pred vzorčenjem se posvetujemo z laboratorijem o načinu vzorčenja, potrebnem volumnu, konzerviranju, transportu in morebitnem hranjenju vzorcev.
Vzorce ustrezno označimo in sicer tako, da z alkoholnim flomastrom na embalažo (ne na pokrovček!) zapišemo številko vzorca, datum, kraj in čas vzorčenja, ime vzorčevalca, volumen dodanih konzervansov, itd.


6. VZORČENJE ZA FIZIKALNO KEMIJSKA PRESKUŠANJA

Embalažo ustrezno označimo in sicer tako, da z alkoholnim flomastrom na embalažo (ne na pokrovček!) zapišemo številko vzorca, datum, kraj in čas vzorčenja, ime vzorčevalca, volumen dodanih konzervansov, itd.

Po 2 minutnem izpiranju najprej opravimo terenske meritve kot so temperatura vzorca in temperatura zraka, električna prevodnost, pH vrednost, koncentracija prostega preostalega klora, itd. Pri merjenju električne prevodnosti se zabeleži tudi temperaturo. Ne pozabimo zabeležiti vonja, izgleda in okusa vzorca!

Pri polnjenju embalaže pretočimo preko embalaže vsaj trikratni volumen vode preden embalažo zapremo. Embalažo z vzorci napolnimo do vrha in potopimo zamašek v vzorec tako, da v vzorcu ni zraka. S tem omejimo stresanje vzorca s plinasto fazo in mešanje med transportom (preprečimo spremembe v vsebnosti CO2, pH vrednost, obarjanje karbonatov, oksidacijo železa, itd.). Pri vzorčenju pazimo, da pri zapiranju embalaže z zamaški vzorcev ne kontaminiramo. Zamašek, s spodnjo stranjo obrnjen navzdol, držimo v roki. Če to ni mogoče, ga odložimo na čisto površino, pokrito s papirnato brisačo, s spodnjo stranjo navzgor.

Po odvzemu morajo biti vzorci do preskušanja shranjeni na temperaturi 2-5°C. Hlajenje mora biti zagotovljeno takoj po odvzemu ali najkasneje v 15 minutah. Maksimalni čas od vzorčenja do začetka fizikalno kemijskega preskušanja je 6 ur.


7. VZORČENJE ZA MIKROBIOLOŠKO PRESKUŠANJE

Embalažo ustrezno označimo in sicer tako, da z alkoholnim flomastrom na embalažo (ne na pokrovček!) zapišemo številko vzorca, datum, kraj in čas vzorčenja, ime vzorčevalca, volumen dodanih konzervansov, itd.
 
Po izpiranju in odvzemu vzorcev za fizikalno kemijska preskušanja pipo zapremo in iztok z neposredno okolico obžgemo. Pipo obžigamo s pomočjo plinskega gorilnika ter gaze ali vate, ki jo namočimo v 70% etilni alkohol. Namočeno gazo ali vato držimo s pinceto, nato vžgemo s plinskim gorilnikom in začnemo z obžiganjem. Obžigamo 20 sekund.
Dezinfekcijo z natrijevim hipokloritom (10% raztopina) uporabljamo alternativno kot sekundarno metodo tam, kjer obžiganje ni možno (zaradi materiala pipe, stališča lastnikov, itd.). Pipo dezinficiramo tako, da sterilno gazo, ki jo držimo s pinceto, namočimo v natrijev hipoklorit, odcedimo in najprej pobrišemo notranjost pipe (kolikor je pač mogoče), nato pa še zunanjost.

Po dezinfekciji z natrijevim hipokloritom (10% raztopina) ali z obžiganjem, ponovno izpiramo 2 minuti. Curek pri tem naj bo enakomeren, v laminarnem loku srednje jakosti, debelosti svinčnika.

Vzorce jemljejo ročno. Embalažo odpremo tik pred odvzemom vzorca. Z eno roko držimo embalažo, z drugo roko jo odpremo. Zamaška (pokrova) ne odlagamo in ga držimo v drugi roki, obrnjenega navzdol. Pri odvzemu ne sme priti do stika vratu embalaže s pipo, drugimi materiali ali z rokami.

Vzorca naj bo minimalno 500 ml. Embalaže ne napolnimo do vrha - pustimo 2 cm, da je možno vzorec pretresti. Vode ne odlivamo in embalaže ne izpiramo, da ne pride do kontaminacije ali da ne odstranimo tiosulfata (ki se uporablja v embalaži, ki je namenjena klorirani vodi). Embalažo nato tesno zapremo s pokrovom.

Po odvzemu morajo biti vzorci do preskušanja shranjeni na temperaturi 2-5°C. Hlajenje mora biti zagotovljeno takoj po odvzemu ali najkasneje v 15 minutah. Maksimalni čas od vzorčenja do začetka fizikalno kemijskega preskušanja je 6 ur.


8. HLAJENJE VZORCEV

Učinkovito je, če vzorce hladimo takoj po vzorčenju (s pomočjo hladilnih torb v transportnih avtomobilih). Hlajenje oz. shranjevanje pri temperaturi 2 - 5°C je učinkovito za čas transporta do laboratorija oz. za krajši čas do analize.


9. VOLUMEN VZORCEV

Vzorca mora biti dovolj za analizo in za morebitne ponovitve. Če odvzamemo zelo majhne volumne vzorca je večja verjetnost, da vzorec ni dovolj reprezentativen, poleg tega adsorbcija na stene posode ni več zanemarljiva. Pred vzorčenjem se je potrebno posvetovati z laboratorije kolikšen volumen je dovolj za preskušnjo.


10. TRANSPORT VZORCEV

Vzorci morajo biti med transportom tako zaščiteni, da se ne onesnažijo, se ne polivajo ali celo izgubijo. Pakiranje oz. embalaža jih mora ščititi pred zunanjo kontaminacijo, posebno pri zamašku, ne sme biti sama vir kontaminacije. Med transportom naj bodo vzorci na hladnem, zaščiteni pred svetlobo, če je mogoče. Čas potovanja naj bo čim krajši.


11. ODDAJA VZORCEV V LABORATORIJU

Vzorce predamo v spremeni pisarni skupaj z zapisnikom o vzorčenju (predhodno se z laboratorijem dogovorimo katere formularje bomo uporabljali in kako bomo vzorce označevali). Izpolnimo sprejemno dokumentacijo z naslovom in telefonsko številko prinašalca. Nato vzorci potujejo v laboratorij na preskušanje.


Slika 1: Shematičen prikaz poteka vzorčenja od priprave do oddaje vzorcev




II.    DRŽAVNI MONITORING PITNE VODE

Poleg vzorčenja v namene notranjega nadzora se izvaja tudi državni monitoring pitne vode. V tem primeru država financira vzorčenje in preskušanje pitne vode. Nosilec in izvajalec je javni zdravstveni zavod (Zavod za zdravstveno varstvo in javni zdravstveni zavod z akreditiranimi laboratoriji za mikrobiološka in kemijska preskušanja pitne vode). S Pravilnikom o pitni vodi je določena minimalna letna pogostost vzorčenja pitne vode iz vodovodnega omrežja, ki ga izvaja javni zdravstveni zavod:

Število oskrbovancev na oskrbovanem območju

Količina distribuirane vode na oskrbovanem območju m3 / dan

Število vzorcev za redna preskušanja

Število vzorcev za občasna preskušanja

≤ 500

≤100

6

*

501 – 5.000

> 100 ≤1.000

12

1

5.001 – 20.000

> 1.000 ≤ 4.000

24

3

20.001 – 50.000

> 4.000 ≤ 10.000

36

4

50.001 – 100.000

> 10.000 ≤ 20.000

72

6

> 100.000

> 20.000

120

8



Izvajalec monitoringa mora sprotno vnašati rezultate preskušanj v zbirko podatkov (bazo). V primeru neskladne pitne vode član Komisije za pitno vodo obvesti upravljavca.

VIRI:
1.    Komisija za pitno vodo: Monitoring pitne vode - navodilo za vzorčenje, marec 2004
2.    mag. Renata Bregar: Vzorčenje in analitika pitnih in kopalni vod - gradivo predavanj, junij 2005.
3.    Pravilnik o pitni vodi (Ur.L.RS, št.:19/04, 35/04)


Zapisala: Sebastjana Klepec, dipl.san.inž.

Natisni to stran Nazaj Nazaj na iei.si